Priloženi izvozni dokument
Izvoz priloženega dokumenta Simbol slikovna ladja
Izvoz priloženega dokumenta Simbol slikovna ladja
Izvoz priloženega dokumenta Simbol slikovna ladja

Informacije o oblikovanju spremnega izvoznega dokumenta


Spremni izvozni dokument (angleško EX.1 ali EAD = “spremni izvozni dokument”) je dokument, ki je namenjen spremljanju blaga, ki se izvozi iz države. Natančneje, blago, ki se komercialno izvozi iz države EU v tako imenovano tretjo državo, torej v državo, ki ni članica EU, npr. blago, ki je odpremljeno s tovornjaki v Švico ali z ladjo v ZDA. Spremni izvozni dokument nato blago spremlja do zunanje meje EU, torej do pristanišča ali državne meje tretje države. Do vrednosti blaga 1000 EUR in teže 1000 kg ni treba ustvariti spremnega izvoznega dokumenta. Če pa je ena od teh vrednosti ali obe mejni vrednosti preseženi, je tak dokument obvezen v komercialnem prometu. Načeloma je treba za vsak postopek čezmejnega prevoza blago odjaviti iz države, ki jo zapušča (= izvoz), in prijaviti v državi, kamor gre blago (= uvoz).
Spremni izvozni dokument tako zagotavlja odjavo blaga iz Evropske unije. Da bi pospešili postopke in jih carinskim uradom poenostavili, pa je ta postopek že vrsto let mogoč le prek spleta prek neposrednega vmesnika do carin z drago programsko opremo in ustreznim strokovnim znanjem. Toda en vmesnik ni dovolj za ustvarjanje izvoznega dokumenta, kot je izvozni spremni dokument. Morda bo treba preveriti, ali je za izvoz potrebno dovoljenje ali ga sploh ni mogoče izvoziti v zadevno državo.
Kadar komercialni pošiljatelj želi poslati blago v vrednosti več kot 1000 EUR v državo, ki ne pripada Evropski uniji, je treba ustvariti spremni izvozni dokument.

Struktura spremnega izvoznega dokumenta

Spodaj boste izvedeli, katere podatke potrebujemo od vas za izdelavo spremnega izvoznega dokumenta (spremni izvozni dokument). Dobili boste podroben vpogled v strukturo nemške izvozne deklaracije. To vam lahko pomaga bolje razumeti kontekst in informacije.

Izvoz vzorca spremnega dokumenta

Da boste lahko dobili boljšo sliko, smo za vas ustvarili vzorec spremnega izvoznega dokumenta. Končni dokument bi bil videti nekako takole, ko bi ga ustvarili za vas (glejte spodaj). Upoštevajte, da je ta predogled le prva stran dokumenta. Če kliknete sliko, se celotni dokument odpre v novem oknu. Po potrebi lahko nato prenesete tudi dokument PDF.
Vendar v vašem primeru ni treba izpolniti vseh polj spremnega izvoznega dokumenta. Kateri podatki so torej vedno potrebni in kateri samo v posebnih primerih?

Konstelacija udeležencev

Najprej si oglejmo dokument, naveden v primeru (glej zgornjo povezavo). Struktura spremne izvozne listine je vedno enaka: naštete so stranke, vključene v transakcijo, in podrobnosti o blagu.
Začnimo zgoraj levo s poljem Pošiljatelj / Izvoznik (Polje 2). Da bi razumeli, zakaj tukaj piše pošiljatelj in ne pošiljatelj, je najprej treba vedeti naslednje. Pri pošiljanju je pošiljatelj oseba, ki blago dejansko pošlje ali od kod je bilo blago prvotno poslano. Na primer, blago v Hamburgu pošlje podjetje v New York. Špediter / prevoznik ima sedež v Bremnu in je zato pošiljatelj. Podjetje v Hamburgu je tako pošiljatelj. Pošiljatelj bi bilo špedicijsko podjetje v Bremnu. Toda na spremnem izvoznem dokumentu (spremnem izvoznem dokumentu) ni samo “Pošiljatelj”, ampak “Pošiljatelj / izvoznik”. Zato je pomembno vedeti, da je izvoznik nekdo, ki prevzame odgovornost za izvoz blaga.
Ob predpostavki, da gre za blago – če se vrnemo k zgornjemu primeru – pri podjetju v Hamburgu. Ta pošlje blago, vendar deluje le v imenu podjetja v Belgiji. Na koncu želijo blago poslati v New York. Izvoznik je odločilen. V tem primeru gre za podjetje v Belgiji, ki ga je treba vnesti v ustrezno polje. Podjetje v Hamburgu, kjer se blago dejansko nahaja, v dokumentu ne bo prikazano. Vendar to ne pomeni, da carina ne želi vedeti, kje je blago. V določenih okoliščinah bi si rad podrobneje ogledal blago in preveril, ali je tudi to blago registrirano.

EORI št. (Carinska številka)

Na eni strani je torej potreben naslov izvoznika, na drugi pa naslov za nalaganje (ime podjetja + naslov). Za naslov prejemnika potrebujete tudi tako imenovano številko EORI. To se uporablja za omogočanje carini, da identificira osebo, vključeno v carinsko pravo. Brez tega izvoz ni mogoč, če trgujete komercialno. Za številko EORI se lahko brezplačno prijavite na nemškem carinskem uradu na naslovu www.zoll.de. Za informacije o številkah EORI v drugih državah obiščite našo stran EORI.
Zdaj smo prišli do naslednjega polja, polja prejemnika (polje 8), neposredno pod poljem »Pošiljatelj / izvoznik«. Sem vnesite ime in naslov dejanskega prejemnika. Pod “Ne” tu lahko vnesete tudi številko EORI prejemnika, če jo prejemnik potrebuje. Vendar to ni nujno potrebno, ker na primer podjetje zunaj EU običajno nima številke EORI.
V spodnjem polju za deklaranta / zastopnika (polje 14) lahko vidite naslov osebe, ki je prijavila carino. Če se prijavite sami, boste tukaj našli svoj naslov. V nasprotnem primeru je to naslov carinskega posrednika, saj vas bo zastopal.

Prevozna sredstva in teža

V polje 18 „Identifikacija prevoznega sredstva ob odhodu“ vnesite identifikacijo tovornjaka, ki prevaža blago. To polje ni obvezno. Številčna tablica pošiljatelja ob registraciji pogosto niti ne pozna.
Polje 25 označuje način prevoza na meji. To pomeni, ali se blago prevaža s tovornjaki, letali, ladjami itd. – „33“ pomeni prevoz s tovornjaki.
Polje 35 pomeni “bruto maso” blaga (v kilogramih). Bruto teža je skupna teža blaga, vključno z embalažo in paletami.

Carinski uradi, vključeni v postopek

Polje 29 označuje izstopni carinski urad, tj. Carinski urad, pri katerem blago zapusti EU. To je lahko na primer carinski urad na meji s Švico ali v pristanišču.
V polje »Številka carinske oznake« v polju S28 ni treba vnesti ničesar, saj lahko carina to polje izpolni sama. To zagotavlja tako imenovano identifikacijo blaga. Več o tej temi lahko izveste v naši drugi objavi o različnih carinskih postopkih.
Tako smo skupaj izpolnili / obdelali levo polovico prve strani spremnega izvoznega dokumenta (izvozni spremni dokument).
V desnem stolpcu v polju 1 je prikazan postopek izvoza (več o tem tukaj). To je lahko npr. izvoz blaga iz EU ali izvoz v državo EFTA itd. – in v polju S 32 kakršne koli posebne okoliščine.
V polju 3 »Obrazci« vidimo številko 1 na levi in številko 2 na desni. Te informacije kažejo, koliko strani vsebuje dokument. Torej tukaj to pomeni, da smo na 1. strani od skupno 2 strani.
Polje S00 se izpolni, če se z izvozom posredujejo varnostni podatki. To je torej za nas nepomembno, saj se samodejno izpolni.

Struktura številke MRN + dodatne informacije

Zgoraj desno je prikazana MRN številka, tj. “Referenčna številka gibanja”. Ustreza kodi za sledenje dokumentu. Podobno kot sledenje paketu, vsak vmesnik, torej vsaka obroba, skenira dokument. Tako je mogoče natančno izslediti, kje je blago zapustilo EU.
MRN je strukturiran na naslednji način. 19 (številka leta, tukaj 2019), DE za državo in nato prve 4 števke carinskega urada, ki je izdal spremno izvozno listino. To pomeni, da 19DE586600822952E8 pomeni izvozni spremni dokument (izvozni spremni dokument) iz leta 2019, ki ga je v Nemčiji izdal carinski urad s številko 5866. Naslednji številki sta zaporedni številki in izračunana kontrolna številka.
Polje A, neposredno spodaj, ponovno prikazuje carinski urad, vključno z naslovom in datumom izdaje.
Polje 5 prikazuje število carinskih položajev, tj. Koliko različnih vrst blaga vsebuje pošiljka. Število paketov v pošiljki najdete v polju 6, na primer “10” za skupno 10 palet blaga. Notranja referenčna številka ponudnika carinskih storitev za to pošiljko / deklaracijo je prikazana v polju 7.
Vsa druga polja na prvi strani se izpolnijo samodejno in zato ne zahtevajo dodatnih pojasnil.

Carinski položaji: opis blaga in carinska številka

V polju 31 na koncu strani je blago običajno natančno poimenovano. Ker pa gre za podroben opis blaga, je bil besedilni modul prevelik, da bi bil naveden na prvi strani. Vsi predmeti in blago so torej na 2. strani.
Tam najdete podroben opis blaga, vključno z bruto / neto težo ter carinsko številko in postopkom.
Za izdelavo spremnega izvoznega dokumenta potrebujemo tudi natančno številko carinske tarife, opis blaga, uteži in dokumente, kot sta račun in dobavnica, kot je razvidno iz spremne izvozne listine.
Vabimo vas, da nam vnaprej pošljete e-pošto na info@ausfuhrbegleitdokument.com ali nas pokličete, da se bomo skupaj pogovorili, katere dokumente potrebujete. Veselimo se vašega stika!

Ali obstaja carinski obrazec za spremno izvozno listino?

Večkrat nas vprašajo, ali lahko izvozno spremni dokument preprosto izpolnite sami na carini, npr. z obrazcem. Na žalost je od leta 2009 dokument mogoče ustvariti le v elektronski obliki. Za to je potrebna posebna programska oprema, v katero je mogoče vpisovati. Registracija se lahko opravi samo na papirju v izjemnih primerih, kot je okvara sistema ali tehnična okvara carinskega strežnika EU. Tudi takrat je treba elektronski obrazec oddati kasneje.

Kako deluje ustvarjanje spremnega izvoznega dokumenta?

Izvozni spremni dokument ponavadi ustvari ponudnik carinskih storitev, kakršen smo mi. Ta poroča o blagu, ki ga je treba izvoziti na carino prek elektronskega vmesnika. S prenosom zato vloži vlogo za sprostitev blaga in sprostitev spremnega izvoznega dokumenta. Če pristojni carinski urad odobri izvoz, se ustvari dokument PDF. Za sprostitev mora biti blago običajno registrirano pri carinskem uradu, ki je v skladu z uradnim imenikom odgovoren za mesto nakladanja blaga. Glede na poštno številko je za nakladalno mesto v zunanjem skladišču lahko odgovoren drug notranji carinski urad kot sedež podjetja.
Izvozni spremni dokument vsebuje podatke o pošiljatelju blaga, prejemniku blaga, samem blagu in izvoznem postopku.
Za identifikacijo podjetij, ki se ukvarjajo s carino, morajo imeti tako imenovano številko EORI, ki jo lahko zahteva carina EU.

Kaj se zgodi po izdelavi spremnega izvoznega dokumenta?

Potem ko je vaš ponudnik carinskih storitev izvoz registriral pri ustreznem carinskem uradu, pride do takojšnje sprostitve blaga (vrednost blaga do 3000 EUR) ali tako imenovanega predstavitvenega obdobja (vrednost blaga od 3000 EUR), odvisno od vrednosti blaga. V tem 24-urnem predstavitvenem obdobju lahko carina blago pregleda na kraju samem in preveri podatke, ki ste jih navedli med izvozom. To hkrati pomeni tudi, da v tem času blaga ni mogoče naložiti in ga ne sme odstraniti z mesta nakladanja, določenega pri izvozu. Po poteku 24-urnega obdobja boste carini dovolili izvoz. Nato vam lahko ponudnik carinskih storitev natisne spremni izvozni dokument ali ga pošlje po e-pošti, da boste vi ali vaš prevoznik lahko blago prepeljali do meje.
Spremni izvozni dokument se nato optično prebere na zunanji meji EU. Za to je na priloženem izvoznem dokumentu črtna koda, tako imenovana referenčna številka gibanja, prav tako okrajšana na MRN. Referenčna številka gibanja dobesedno pomeni referenčno številko gibanja. S pomočjo te številke je mogoče kadar koli izslediti, katere meje je blago prešlo. MRN je včasih napačno enačen s spremnim izvoznim dokumentom. Vendar to ni pravilno, saj je MRN le številka, ki je del spremnega izvoznega dokumenta in tudi drugi izvozni dokumenti, na primer dokumenti T1 ali T2, imajo tak MRN.
Potem ko mejni carinski urad optično prebere spremno izvozno listino, se dokument samodejno pretvori v izstopno opombo. S tem je postopek zaključen. Izstopna opomba služi kot dokaz, da je blago dejansko zapustilo državo. Zato potrebujete to izstopno opombo, da med davčnim nadzorom dokažete, da blago ni bilo prodano v državi EU (obdavčeno z DDV) namesto v tujino (oproščeno DDV).
Stanje vsakega spremnega izvoznega dokumenta, tj. Ali je dokument že zapustil EU, lahko preverite na naslednji povezavi: Sledenje izvoznemu MRN

Imate več vprašanj?

Z veseljem vam bomo pomagali pri prijavi za številko EORI, poskrbeli za izdelavo spremnega izvoznega dokumenta in vam omogočili dolgoletno strokovno znanje. Pokličite nas ali nam pošljite e-pošto.
Nadaljnjo pomoč in informacije o izvoznem spremnem dokumentu najdete na tej strani ali v naših strokovnih člankih o spremnem izvoznem dokumentu. V našem carinskem glosarju smo povzeli najpogostejše opredelitve izrazov za vas.
Z veseljem vam pomagamo tudi pri drugih vprašanjih, povezanih s carino. ==> Po naših cenah

Posvetovanje
Kateri dokumenti morajo biti na voljo carini, blago je treba predložiti carini itd. Z veseljem vam svetujemo!

Izdelava spremnega izvoznega dokumenta
Ustvarjanje spremnega izvoznega dokumenta je prvi korak k uspešnemu izvozu vašega blaga.
Pri nas imate ob sebi zanesljivega partnerja!

Posebni pogoji
Če boste v prihodnje blago pogosteje izvažali, vam lahko ponudimo še posebej ugodne pogoje in ekskluzivne prednosti.

Kakšen je izvozni spremni dokument?

Izvozni spremni dokument (izvozni spremni dokument) je pisni dokaz, da je izvoz določenega blaga dovoljen. Blago, navedeno v dokumentu, lahko torej izvozite iz Evropske unije. Nato lahko blago prepeljete v državo EFTA (npr. Švico) ali tretjo državo. Včasih sta izraza izvozna deklaracija ali izvozna deklaracija sinonim za spremni izvozni dokument.
Od 1. julija 2009 je ta registracija možna samo v elektronski obliki prek sistema ATLAS (Avtomatizirani sistem carinske obdelave in carinske obdelave). Registracija v papirni obliki je bila nadomeščena s to. Elektronska deklaracija o izvozu je v nekaterih primerih obvezna, v drugih primerih pa ni potrebna, odvisno od vrste strank, vključenih v pravni posel, teže in vrednosti blaga.
Izvozni spremni dokument vsebuje informacije o vpletenih strankah, postopku in blagu. Z uporabo edinstvene 18-mestne številke za sledenje (MRN = referenčna številka gibanja) v obliki črtne kode lahko vedno vidite, pri katerem carinskem uradu EU je bilo blago carinjeno. Takoj, ko carinski urad na zunanji meji EU pregleda priloženi izvozni dokument, ustvari tako imenovano izstopno sporočilo. To je dokaz, da je bilo blago pravilno izvoženo iz EU.
Podatki v spremnem izvoznem dokumentu se uporabljajo za beleženje pretoka blaga in so vključeni v statistiko zunanje trgovine, ki jo je objavil Zvezni statistični urad. S pomočjo spremne izvozne listine je mogoče preveriti, ali izvoznik spoštuje izvozne predpise in zunanjetrgovinsko zakonodajo.

Kdaj je potreben izvozni spremni dokument?

Za izvoz blaga iz EU v državo EFTA / tretjo državo morate vedno ustvariti spremni izvozni dokument iz blaga v vrednosti 1.000 EUR in / ali teže več kot 1.000 kg. Če pa blago izvažate kot zasebnik in ga prevažate sami, nekateri carinski uradi ne izdajo izvoza. Vedno pa je bolje, da izvoz izvedemo pravočasno, da se izognemo težavam na meji.
Torej potrebujete spremni izvozni dokument, če
• Blago zapusti EU * in
• vrednost blaga je nad 1000 EUR oz
• teža pošiljke je več kot 1000 kg
* = če blago na primer za kratek čas zapusti carinsko unijo, kot je na primer pošiljka iz Španije na Kanarske otoke, potrebujete tudi spremno izvozno listino.
V našem zadnjem članku v spletni pomoči za izvozni spremni dokument smo že razložili, kako je strukturiran spremni izvozni dokument. Zdaj prikazujemo razlike med različnimi postopki spremnih izvoznih dokumentov.
V bistvu obstajata dva različna postopka. Tako imenovani enostopenjski postopek in dvostopenjski postopek. Glede na postopek veljajo drugačni pogoji za pridobitev dovoljenja za izvoz.

Postopek v enem koraku

Do vrednosti 3.000 EUR je treba uporabiti enostopenjski postopek spremnega izvoznega dokumenta. Carinski zastopnik pošlje obvestilo prek ATLAS carinskemu uradu izvoza. Izvozni carinski urad vedno ustreza notranjemu carinskemu uradu na lokaciji prodajalca. Če je blago na drugem kraju, morate blago registrirati na carinskem uradu izvoza, pristojnem za kraj nakladanja. Z enostopenjskim postopkom ta carinski urad izvoza služi tudi kot carinski urad izstopa. Izstopni carinski urad je vedno carinski urad na zunanji meji EU.

Primer 1 za enostopenjski postopek

Ker se to sliši zelo teoretično, je primer: nemško podjetje za pošiljanje po pošti zjutraj prejme veliko naročilo iz Švice (vrednost: 2.500 EUR, teža: 880 kg). Le nekaj ur kasneje je podjetje blago paletiziralo in ga lahko izvozi. Za to se mora ona ali carinska agencija prijaviti pri carinskem uradu. Špedicijska družba naj bi blago na paleti s tovornjaki pripeljala čez mejo Weil am Rhein / Basel v Švico.
Carinski urad Weil am Rhein Autobahn zato prek programske opreme ATLAS vnaprej prejme elektronsko izvozno vlogo. Nato carinska agencija samodejno prejme dokument s številko črtne kode (MRN), ki ga posreduje ladjarju. Špediter odpelje blago do meje Weil am Rhein in prikaže dokument s številko črtne kode spremnega izvoznega dokumenta. Carina na nemški zunanji meji EU blago primerja z registracijo na kraju samem in ga sprosti za izvoz. S tem je izvoz zaključen.

Primer 2 za enostopenjski postopek

Tu je še en primer. Isto poštno podjetje v Nemčiji zjutraj prejme tudi naročilo za paket, ki gre v Brazilijo (vrednost: 1100 EUR, teža: 20 kg). Ker se prejemnik paketa razlikuje od pošiljke v Švico iz primera 1, mora prodajalec sestaviti ločen spremni izvozni dokument. Podjetje najame ponudnika paketnih storitev, da paket prevzame popoldan. Hkrati pošiljatelj vpraša ponudnika paketnih storitev, katero letališče bo uporabil za prevoz blaga v Brazilijo.
Podatke svojemu ponudniku carinskih storitev posreduje, da bo blago prek letališča v Frankfurtu zapustilo Nemčijo. Nato se ustvari aplikacija za izvoz prek ATLAS in jo pošlje v elektronski obliki ustreznemu carinskemu uradu. Nato carinski urad deklaracijo zaenkrat sprejme. Izvozna črtna koda je na voljo ponudniku paketnih storitev v izpisu in v elektronski obliki carinskemu uradu. Ko blago prevzame paketna služba in preden blago zapusti državo z letalskim prevozom, carinski urad letališča v Frankfurtu opravi izvoz. Izvoz je končan.

Povzetek postopka v enem koraku

Če povzamemo, to mora biti vedno izstopni carinski urad EU. Za to je treba prek ATLAS zaprositi za izvoz do vrednosti 3.000 EUR. Teoretično se lahko izvoz izvede takoj, ne da bi pri tem obstajala čakalna doba postopka.
Če pa bi podjetje istemu dnevu poslalo več pošiljk (npr. Kot več delnih dobav) istemu prejemniku, lahko blago registrira kot en izvoz. To bi podjetju prihranilo dodatne stroške za drug postopek carinskega posrednika.

Proces v dveh korakih

Če vrednost blaga presega 3000 EUR, morate vedno uporabiti dvostopenjski postopek spremnega izvoznega dokumenta. Carinski zastopnik mora carinskemu uradu poslati obvestilo tudi prek ATLAS. Vendar v tem primeru upravljavec deklaracije ne pošlje carinskemu uradu izstopa. Namesto tega se deklaracija pošlje neposredno carinskemu uradu izvoza. To je celinski carinski urad blizu izvoznika. Na carinski strani EU je mogoče ugotoviti, kateri carinski urad je odgovoren za zadevno poštno številko (poiščite izvozni carinski urad).
Registracija v dvostopenjskem postopku pri carinskem uradu izvoza vključuje enake podatke kot registracija v enostopenjskem postopku. Vendar se carinski urad izstopa razlikuje od carinskega urada izvoza v dvostopenjskem postopku. Medtem ko sta carinski urad izstopa in carinski urad izvoza isti urad v enostopenjskem postopku, pri dvostopenjskem izvozu to običajno ne velja. To je zato, ker carinski uradi izstopa, tj. Carinski uradi na zunanji meji EU, običajno niso dodeljeni določeni poštni številki kot carinski urad izvoza (notranji carinski urad).
V nasprotju s postopkom v enem koraku prevoznik blaga ne more pripeljati neposredno na mejo. Namesto tega mora blago predložiti carinskemu uradu države. To je mogoče storiti na dva različna načina. Špediter blago odpelje do domačega izvoznega carinskega urada. Njegov carinski zastopnik pa blago prijavi odgovornemu notranjemu carinskemu uradu en dan vnaprej. Določa obdobje od dveh do štirih ur za naslednji dan. V tem času lahko cariniki pridejo na kraj pošiljatelja. Po izteku roka carinski zastopnik samodejno prejme odobritev izvoza.

Primer 1 za dvostopenjski postopek

Sledi primer uporabe dvostopenjskega postopka. Južni nemški proizvajalec avtomobilov želi prodati in poslati več vozil v avtohišo v Belorusiji. Za to carinski agenciji predloži potrebne dokumente. Na podlagi poštne številke kraja, kjer je blago naloženo, se določi, kateri izvozni carinski urad je odgovoren za sedež prodajalca. V tem primeru carinska agencija obvestilo pošlje po elektronski poti na celinski carinski urad v Böblingenu. Hkrati carinski agent s prevoznikom razpravlja o poti prevoza. Zato ve, da bo špedicija blago pripeljala po hitri cesti S19, ki povezuje Poljsko in Belorusijo. Carinski zastopnik zato navaja carinski urad v Kuźnici na Poljskem kot carinski urad izstopa.
Vozila pa bodo izvožena šele v naslednjih dneh. Zato proizvajalec avtomobilov posreduje carinskemu zastopniku informacije, da lahko carina pride naslednji dan med 10. in 14. uro. Naslednji dan se pri proizvajalcu avtomobila ne pojavi noben zaposleni. Namesto tega carinski posrednik elektronsko sprosti izvozno izjavo ob 14:02. V tem primeru carinik na carinskem uradu izvoza ni menil, da je nujno treba preveriti blago. Nato se bo tovornjak v naslednjih dneh pripeljal do poljsko-beloruske meje. Tam poljska carina pregleda izvoz, ki skrbi za to.

Povzetek dvostopenjskega postopka

Če povzamemo, carinski urad izstopa ni nujno nemški carinski urad. Blago je prijavljeno na notranjem carinskem uradu (izvozni carinski urad), odobrena deklaracija pa se ob izvozu predloži izstopnemu carinskemu uradu EU. Izvoz je mogoče zahtevati prek ATLAS v vrednosti več kot 3.000 EUR. Izvoz mora biti izveden vnaprej. Teoretično je to mogoče storiti tudi takoj, tako da se blago pripelje na celinski carinski urad. Blago lahko carinski organi pregledajo na lokaciji pošiljatelja (predstavitev zunaj pisarne).

Kdo lahko ustvari izvozni spremni dokument?

Izvozni spremni dokument običajno pripravi carinska agencija ali špediterska agencija. Nato carinska agencija deluje kot zastopnik deklaranta pri carini. Ima posebno programsko opremo za elektronsko registracijo z neposredno povezavo s carinskimi uradi. Za tak program proizvajalci običajno zaračunajo carini enkratno pristojbino za nastavitev, dodatne mesečne osnovne pristojbine in nato transakcijske provizije za vsako deklaracijo.

Priprava dokumentov

V naslednjem koraku morate narediti naslednje priprave, da boste lahko sami ustvarili spremni izvozni dokument:
• Potrebujete dokument, ki prikazuje naravo posla. Tu bi morala biti navedena vrednost blaga, prodajalec in kupec ali pošiljatelj / izvoznik in prejemnik
• Potrebujete podatke, katere carinske urade morate navesti v deklaraciji. To je carinski urad izvoza pri prodajalcu in izstopni carinski urad na kraju, kjer blago zapusti EU
• Poznate uteži (bruto in neto teža) posameznih vrst blaga in celotne pošiljke
• Če je primerno, poznate število paketov v pošiljki
• Če dostavljate v komercialne namene, imate številko EORI
• Poznate carinsko tarifno številko zadevnega blaga in po potrebi izvozne omejitve + dodatne kode za carinsko deklaracijo
Ste že opazili vse zgoraj navedene točke na našem kontrolnem seznamu? Nato lahko začnete ustvarjati spremni izvozni dokument:

Kaj se zgodi po izdelavi spremnega izvoznega dokumenta

Ste ustvarili in natisnili spremni izvozni dokument? Zdaj mora biti to posredovano vašemu ponudniku paketnih storitev / prevozniku. Če blago sami pripeljete na mejo, je treba izvozni spremni dokument natisniti z berljivo črtno kodo in ga pripeljati na izstopni carinski urad. Tam ga carinski urad nato optično prebere in ustvari tako imenovano izstopno sporočilo. To izhodno opombo lahko pozneje prevzamete sami s portala IAA. To je dokaz, da je bilo blago pravilno izvoženo iz carinske unije. Izvoznik blaga mora hraniti izstopno listo za morebitne davčne preglede. To pomeni, da ob prodaji blaga ni davčne obveznosti, saj gre za neobdavčen izvoz. Brez veljavnega dokazila bi sicer lahko postali obdavčljivi in bi morali potem plačati 19% DDV.
Izvozni spremni dokument je uvodna faza za carinjenje švicarskega uvoza. Blago je treba najprej najprej izvažati iz ene države, da ga lahko nato uvozimo v drugo državo. Informacije o carinjenju: Švico najdete tukaj.

Carinjenje vozila

Ste v tujini odkrili zanimivo vozilo in vas zanima, kako deluje carinjenje? Kot carinska agencija smo vam na voljo za vprašanja o uvozu in izvozu avtomobilov. Poleg osebnih avtomobilov lahko prijavimo tudi vašo prikolico, opravimo carinjenje tovornjakov, uvozimo čolne ali upravljamo letala.
Več o tem lahko izveste na naslednjih straneh in v našem “Kaj je carinjenje?” in za pripravo vozil v okviru “aktivnega oplemenitenja”.
Na zahtevo lahko za vas opravimo tudi prevoz vozila – vse ostalo pojasnjuje naša informativna stran o avtomobilskem prevozu.

Uvoz avtomobilov v Švico

Bi radi uvozili vozilo iz Nemčije ali druge države v Švico? Z veseljem vam bomo pomagali pri Auto Import Switzerland. V našem vodniku boste izvedeli celoten postopek od nakupa vozila do carinjenja. Povedali vam bomo tudi, kako deluje unovčenje vozila in kako lahko prihranite še več.
Zdaj neposredno v => Vodnik za uvoz vozil Švice.

Uvoz avtomobilov v Nemčijo

Vas zanima, kako deluje uvoz vozila iz Švice v Nemčijo ali drugo državo? Z veseljem vam pomagamo pri izvozu avtomobilov iz Švice. V našem vodniku boste izvedeli celoten postopek od nakupa švicarskega vozila do carinjenja. Povedali vam bomo tudi, kako deluje registracija vozila in kako lahko dodatno prihranite.
Zdaj neposredno v => Vodnik za uvoz avtomobilov iz Nemčije.
Vsako prvo posvetovanje pri nas je brezplačno!

Rešitve za prevoz in pošiljanje v Švico

Ali nameravate blago poslati v Švico? Ali naj se prevoz izvede s tovornjakom ali gre za paket v Švico?
Preberite naš izčrpen vodnik: => Vodnik za pošiljanje v Švico
Če potrebujete uvozno carinjenje v Švici, lahko vse ostalo izveste na naši informativni strani o carinjenju.
Pokličite nas, z veseljem vam bomo dali nezavezujočo ponudbo.
Ponujamo tudi druge prevoze, npr. prevoz na Češko, ladijski promet v Belgijo ali posebni prevoz na Nizozemsko

Zahtevajte klic nazaj!
Z vašo zahtevo ste že korak naprej k izdelavi spremnega izvoznega dokumenta ali drugih carinskih dokumentov.